Trije večinski sindikati SNCF, CGT-Cheminot, Unsa Ferroviaire in CFDT Cheminots, so pozvali zaposlene k množični stavki 18. septembra. Stavka je odziv na vladne načrte za varčevalne ukrepe.
V Romuniji se napetosti v šolstvu stopnjujejo, saj učitelji protestirajo proti spremembam, ki jih prinaša Zakon 141/2025, imenovan tudi "Bolojanov zakon". Sindikati opozarjajo, da zakon negativno vpliva na njihov položaj. Protesti so se začeli s piketi pred Ministrstvom za izobraževanje in raziskave, sindikati pa napovedujejo obsežen protestni shod 8. septembra, na dan začetka novega šolskega leta. Med zahtevami je tudi odstop Daniela Davida. Čeprav splošna stavka ni predvidena, je bojkot začetka šolskega leta realna možnost, protest pa bo spremljal shod pred vlado in pohod proti predsedniški palači.
Francoski premier François Bayrou bo v ponedeljek imel tiskovno konferenco, da bi okrepil podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov javne porabe. Njegovi načrti so naleteli na kritike tako z leve kot z desne. Vlada se sooča s potencialno krizo, saj so napovedani stavke in protesti, zdravstveni delavci pa so obljubili proteste zaradi rezov v socialno porabo in višjih stroškov za zdravila.
Študente so izgnali iz Filozofske fakultete v Novem Sadu, dekan Milivoje Alanović pa je zamenjal ključavnice. Profesorji so obsodili dekanov vdor na fakulteto in blokado vstopa na delovna mesta. Študenti in občani so pozvani na protest pred fakulteto.
Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.